Strokovnjaki pravijo, da so lahko nekatera zamrznjena živila prispevek k zdravi prehrani, saj utegnejo ohraniti kar precej hranilnih snovi. Seveda ni vseeno, v kakšnem stanju je živilo pred začetkom zamrzovanja: kako sveže je, je morda že nagnito, ali so mu nemara dodane kemične snovi …

Zelo pomembno je tudi, za kakšno obliko zamrzovanja gre. Najboljše je hitro zamrzovanje z dušikom, ki živila zamrzne hipoma. V domačih skrinjah ta proces poteka počasneje, zato membrane živil pokajo, zaradi česar med njihovim tajanjem nastaja več tekočine, posledično pa živilo izgublja dragocene snovi. 

Po pravilniku so hitro zamrznjena živila tista živila, ki so bila zamrznjena s postopkom hitrega zamrzovanja, s katerim je območje največje kristalizacije prekoračeno čim hitreje in je bila v celotnem izdelku dosežena in vzdrževana temperatura -18 °C ali nižja. Med zamrznjena živila po pravilniku o zamrznjenih živilih ne štejeta sladoled in led za uživanje.

Surovine, ki se uporabljajo v proizvodnji zamrznjenih živil, so lahko izključno sveže, njihova transportna pot od polja do zamrzovalnega obrata mora biti čim krajša. Lahko zamrzujemo le neoporečna živila brez vidnih znakov mikrobiološkega kvara, še posebej pri sadju in zelenjavi brez vidnih znakov gnitja in mehanskih poškodb. Tudi izdelki (npr. pekarski izdelki, močnate jedi – štruklji, svaljki, cmoki, delno ocvrte jedi – panirano meso, pečen krompir…) so pripravljeni iz sveže, najkakovostnejše surovine.

Po končanem termičnem postopku se jedi čim hitreje ohladijo v šok hladilnih komorah, kjer temperatura iz temperature termične obdelave pade na +4 °C v nekaj minutah. Neposredno po hlajenju se nadaljuje proces hitrega zamrzovanja do temperature -18 °C ali manj.

Za prehrambeno industrijo tiskamo kvalitetne food-grade vrečke za pakiranje zmrznjene hrane.